Risultati ricerca

Abstract/Sommario: Film, dvojni portret Ivana Krambergerja, sina in očeta, v žanru raziskovalnega dosjeja, raziskuje vpliv in vlogo Ivana Krambergerja (očeta) na osamosvojitvene procese v Sloveniji, ki jih Ivan Kramberger (sin) raziskuje pred kamero za magistrsko nalogo s pomočjo intervjujev in z ogledovanjem bogatega arhivskega gradiva. Intervjuva slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družino. Za očeta se je življ ...; [Leggi tutto...] Film, dvojni portret Ivana Krambergerja, sina in očeta, v žanru raziskovalnega dosjeja, raziskuje vpliv in vlogo Ivana Krambergerja (očeta) na osamosvojitvene procese v Sloveniji, ki jih Ivan Kramberger (sin) raziskuje pred kamero za magistrsko nalogo s pomočjo intervjujev in z ogledovanjem bogatega arhivskega gradiva. Intervjuva slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družino. Za očeta se je življenjska pot končala 7. junija 1992 kot prvi politični umor v osamosvojitveni Sloveniji; sin je bil star šest let. To je zgodba sina v iskanju resnice o očetu, ki traja trideset let.

Abstract/Sommario: "Beli pramen: pustolovščine malega bobra" je veličasten dokumentarec, posnet v kanadski divjini, polni rek, gozdov in jezer. Naš glavni junak je mladiček Beli pramen, ki je dobil ime po šopu belih dlak vzdolž tilnika. Pod budnim maminim očesom preživlja brezskrbne dneve, raziskuje jez, ki ga je zanj in za njegovo sestrico zgradila mama bobrovka, se uči potapljati in plavati. Ponoči vsi trije spijo na varnem v kolibi s skrivnim podvodnim vhodom, ki jo je postavila neutrudna mama bobrovk ...; [Leggi tutto...] "Beli pramen: pustolovščine malega bobra" je veličasten dokumentarec, posnet v kanadski divjini, polni rek, gozdov in jezer. Naš glavni junak je mladiček Beli pramen, ki je dobil ime po šopu belih dlak vzdolž tilnika. Pod budnim maminim očesom preživlja brezskrbne dneve, raziskuje jez, ki ga je zanj in za njegovo sestrico zgradila mama bobrovka, se uči potapljati in plavati. Ponoči vsi trije spijo na varnem v kolibi s skrivnim podvodnim vhodom, ki jo je postavila neutrudna mama bobrovka. Belemu pramenu njegova raziskovalna žilica ne da miru: ko se mama odpravi popravljat jez, ki ga je potacala medvedka, gre on plavat, namesto da bi jo čakal doma kot njegova pridna sestrica.

Abstract/Sommario: Režiserka Jane Magnusson vzame pod drobnogled leto 1957, eno najbolj plodnih v življenju in ustvarjanju Ingmarja Bergmana, ter skozi arhivske posnetke in številne intervjuje z režiserjevimi sodelavci in sopotniki razgali resničnega moža za mitsko podobo filmskega velikana. Film je bil ob praznovanju stoletnice Bergmanovega rojstva premierno prikazan v prestižni sekciji Cannes Classics.

Abstract/Sommario: Na začetku prve svetovne vojne iz odročne srbske vasi vpokličejo k vojakom ravnatelja lokalne šole. Svojo mlado, lepo ženo, Slovenko, zaupa v varstvo šolskemu hišniku, Albancu. Od tod naslov filma – besa namreč za Albance pomeni zaobljubo za ceno življenja. Do prepovedane ljubezni v filmu, ki se večinoma odvije za zidovi prazne šole in na grozeči panorami prihajajočega vojnega nasilja, tako ni daleč.

Abstract/Sommario: Če živi bejba v Kansasu in če je zelo zatrta, zelo frustrirana in zelo sfantazirana, potem obstaja velika verjetnost, da bo odpotovala v Oz - kot Dorothy. Tudi Betty živi v Kansasu - razlika je le v tem, da odpotuje v soap-opero. Betty je perfektna gospodinja in perfektna natakarica (naivna, precizna, prevarana), ki hoče postati perfektna medicinska sestra, to pa zato, ker je povsem obsedena z zdravniško TV serijo, ki jo pilotira perfektni dr. David Ravell, toda ko nekega dne vidi, kak ...; [Leggi tutto...] Če živi bejba v Kansasu in če je zelo zatrta, zelo frustrirana in zelo sfantazirana, potem obstaja velika verjetnost, da bo odpotovala v Oz - kot Dorothy. Tudi Betty živi v Kansasu - razlika je le v tem, da odpotuje v soap-opero. Betty je perfektna gospodinja in perfektna natakarica (naivna, precizna, prevarana), ki hoče postati perfektna medicinska sestra, to pa zato, ker je povsem obsedena z zdravniško TV serijo, ki jo pilotira perfektni dr. David Ravell, toda ko nekega dne vidi, kako najeta morilca skalpirata njenega moža, doživi stres, ki jo butne v neke sorte dementni fantazijski trans, okej, v Oz – v Los Angeles. Betty namreč misli, da je dr. Ravell njen bivši zaročenec, ona pa medicinska sestra.

Abstract/Sommario: 12-letna Binti sanja, da bo postala slavna vlogerka. Z očetom sta iz Konga brez dokumentov prebežala v Belgijo. Binti želi živeti povsem normalno življenje, čeprav se z očetom pogosto skrivata pred policijo. 11-letni Elias v hiši na drevesu vodi Klub za rešitev okapijev, izumirajočih gozdnih žiraf iz Konga. Binti ga po naključju spozna, se pridruži njegovemu klubu in tako se začne vlogerska družbeno angažirana akcija. Vlogerka Binti in njen prijatelj Elias načrtujeta akcijo, s katero b ...; [Leggi tutto...] 12-letna Binti sanja, da bo postala slavna vlogerka. Z očetom sta iz Konga brez dokumentov prebežala v Belgijo. Binti želi živeti povsem normalno življenje, čeprav se z očetom pogosto skrivata pred policijo. 11-letni Elias v hiši na drevesu vodi Klub za rešitev okapijev, izumirajočih gozdnih žiraf iz Konga. Binti ga po naključju spozna, se pridruži njegovemu klubu in tako se začne vlogerska družbeno angažirana akcija. Vlogerka Binti in njen prijatelj Elias načrtujeta akcijo, s katero bosta rešila prihodnost.

Abstract/Sommario: V eni sami kaplji vode, ujeti v tri tisočletja star kamen, se zrcali čudež življenja na Zemlji. Voda je v nas in povsod okoli nas, voda povezuje vse z vsem in soljudje, ki verjamejo, da ima voda celo spomin. Se Čilenci, ki se ponašajo s kar 4000 kilometrov dolgo obalo, zato tako skrivnostno izogibajo morja? Nekoč so na skrajnem jugu države, ob veličastni vodi, ki obliva gore, ledenike in vulkane,živela nomadska plemena, ki niso poznala besede bog. Verjela so, da ljudje po smrti postane ...; [Leggi tutto...] V eni sami kaplji vode, ujeti v tri tisočletja star kamen, se zrcali čudež življenja na Zemlji. Voda je v nas in povsod okoli nas, voda povezuje vse z vsem in soljudje, ki verjamejo, da ima voda celo spomin. Se Čilenci, ki se ponašajo s kar 4000 kilometrov dolgo obalo, zato tako skrivnostno izogibajo morja? Nekoč so na skrajnem jugu države, ob veličastni vodi, ki obliva gore, ledenike in vulkane,živela nomadska plemena, ki niso poznala besede bog. Verjela so, da ljudje po smrti postanejo zvezde, in znala so preživeti v najbolj neizprosnih razmerah,vse dokler jim ni poti prekrižal prvi Evropejec. Čilenci o njih ne vedo skoraj nič. A ocean ve. Ocean hrani zgodovino vsega človeštva in pozna vse njegove krivice – tudi tisto, o kateri nemo priča gumb žrtve Pinochetove diktature. Poetičen dokumentarni esej, zrcalna podoba Nostalgije po svetlobi, v kateri puščavski pesek zamenja mogočno telo oceana, Patricio Guzmán pa dve trpki poglavji čilske zgodovine preplete z lirično alegoričnimi kontemplacijami človekove zlitosti z naravo in vesoljem.

Abstract/Sommario: Nekega večera zasebni detektiv Emil Marlovšek, va baru, kjer v prostem času igra klavir, spozna lepo Saro in se vanjo zaljubi na prvi pogled. Naslednji dan ga obišče podjetnik Maks Grubelič, ki pogreša svojo ženo. Emil ugotovi, da je pogrešenka prav Sara, in se nemudoma loti iskanja.

Abstract/Sommario: Petdesetletna Halla, energična in neodvisna ženska, živi dvojno življenje. Priljubljena vodja pevskega zbora je skrivaj namreč strastna okoljevarstvena aktivistka. Halla, ki jo mediji poznajo le pod vzdevkom "ženska z gore", povsem sama bije vojno proti lokalni industriji aluminija. A ravno ko se pripravlja na svojo najdrznejšo operacijo, prejme pismo, ki spremeni vse…

Abstract/Sommario: Harolda Cricka, uslužbenca davkarije, sicer tipičnega rutinerja z birokratskim pogledom na življenje in nase, mizantropski narcizem pošlje v cono somraka: med jutranjim ščetkanjem namreč zasliši glas. Vsaj tako se mu zdi. Najprej misli, da glas prihaja iz zobne ščetke, toda glas se vrača - tudi na cesti. “Ste tudi vi slišali glas,” vpraša mimoidočo, ki ne trzne. Perverznež. Potem misli, da govori njegova kravata. Njegova psihiatrinja meni, da ga muči shizofrenija, toda problem je v tem ...; [Leggi tutto...] Harolda Cricka, uslužbenca davkarije, sicer tipičnega rutinerja z birokratskim pogledom na življenje in nase, mizantropski narcizem pošlje v cono somraka: med jutranjim ščetkanjem namreč zasliši glas. Vsaj tako se mu zdi. Najprej misli, da glas prihaja iz zobne ščetke, toda glas se vrača - tudi na cesti. “Ste tudi vi slišali glas,” vpraša mimoidočo, ki ne trzne. Perverznež. Potem misli, da govori njegova kravata. Njegova psihiatrinja meni, da ga muči shizofrenija, toda problem je v tem, da je glas, ki ga sliši Harold, bolj artikuliran, bolj stiliziran in bolj literaren od samega Harolda, ki ima v glavi očitno pisatelja – no, pisateljico, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Razlog več, da panični Harold, ki ima zaradi naracije, s katero ga muči glas, občutek, da je le “lik” v romanu o svojem življenju, odide k profesorju literature, tako da zlagoma v grozi ugotovi, da njegovo zgodbo pripoveduje pisateljica, ki slovi po tem, da svoje like na koncu vedno ubije, da torej ne nastopa v komediji, ampak v tragediji. Šit – in ravno zdaj, ko se je zaljubil! Zgodi se mu nekaj, kar je bolj čudno od fikcije – metafikcija.