Risultati ricerca

Abstract/Sommario: Boris Cavazza, gledališki, filmski in televizijski igralec, gledališki režiser ter filmski scenarist, se je rodil leta 1939 v Milanu. Po zaključeni Pomorski srednji šoli v Piranu je skoraj štiri leta prebil na morju. Leta 1969 je zaključil študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. V svoji več kot petdesetletni gledališki karieri je bil član ansamblov Slovenskega gledališča v Trstu, ljubljanske Drame, Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Koper, vmes pa nastopal na odrih skor ...; [Leggi tutto...] Boris Cavazza, gledališki, filmski in televizijski igralec, gledališki režiser ter filmski scenarist, se je rodil leta 1939 v Milanu. Po zaključeni Pomorski srednji šoli v Piranu je skoraj štiri leta prebil na morju. Leta 1969 je zaključil študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani. V svoji več kot petdesetletni gledališki karieri je bil član ansamblov Slovenskega gledališča v Trstu, ljubljanske Drame, Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Koper, vmes pa nastopal na odrih skoraj vseh profesionalnih gledališč v Sloveniji ter se uveljavil tudi na širšem prostoru bivše Jugoslavije. Leta 1987 je postal docent, 1995 redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero na ljubljanski AGRFT. Od leta 1992 ustvarja tudi kot gledališki režiser. V publikaciji se je kritičarka Tina Poglajen poglobila v njegov filmski opus, njegove vloge v širšem jugoslovanskem prostoru pa je osvetlil zagrebški filmski kritik Nenad Polimac. Publikacija vsebuje tudi filmografijo televizijskih in filmskih vlog in je bogata s slikovnih gradivom.

Abstract/Sommario: Demeter Bitenc je bil slovenski igralec, ki je nastopal od leta 1953 v 75. filmov.

Abstract/Sommario: Gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan (1926, Maribor) je debitirala leta 1973 v filmu Cvetje v jeseni in ustvarila 17 večinoma stranskih in epizodnih vlog v slovenskih celovečernih filmih ter več kot 45 vlog v televizijskih filmih, dramah in serijah. Številne vloge je ustvarila tudi v radijskih igrah. Pomembnejše mesto v njenem filmskem opusu poleg vloge potovke Maruše v Cvetju v jeseni zavzemajo naslednje vloge: Roze v Let mrtve ptice (1973), Ane v drami Pustota (19 ...; [Leggi tutto...] Gledališka, filmska in televizijska igralka Ivanka Mežan (1926, Maribor) je debitirala leta 1973 v filmu Cvetje v jeseni in ustvarila 17 večinoma stranskih in epizodnih vlog v slovenskih celovečernih filmih ter več kot 45 vlog v televizijskih filmih, dramah in serijah. Številne vloge je ustvarila tudi v radijskih igrah. Pomembnejše mesto v njenem filmskem opusu poleg vloge potovke Maruše v Cvetju v jeseni zavzemajo naslednje vloge: Roze v Let mrtve ptice (1973), Ane v drami Pustota (1982), vloga Shirley v Ljubljana je ljubljena (2005) in vloga Ivanke v Deklica in drevo (2012). Publikacija vsebuje pogovor Amelie Kraigher z igralko o njenem umetniškem ustvarjanju, zapis Vlada Škafarja o izkušnji sodelovanja z igralko ter spomin Matjaža Klopčiča na snemanje enega od prizorov Ivanke Mežan v filmu Cvetja v jeseni. Dopolnjuje jo biografija, filmografija in bogato slikovno gradivo.

Abstract/Sommario: Lojze Potokar je eden najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. Na filmu je debitiral leta 1948 v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji, v vlogi partizana Sove, ki jo je scenarist Ciril Kosmač napisal prav zanj. Nastopil je v več kot 18 slovenskih, jugoslovanskih in koprodukcijskih filmih. Med njegove najpomembnejše igralske dosežke spadajo vloge, ki jih je poleg vloge Sove, ustvaril v filmih: Balada o trobenti in oblaku (1961), Trst (1951) ...; [Leggi tutto...] Lojze Potokar je eden najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. Na filmu je debitiral leta 1948 v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji, v vlogi partizana Sove, ki jo je scenarist Ciril Kosmač napisal prav zanj. Nastopil je v več kot 18 slovenskih, jugoslovanskih in koprodukcijskih filmih. Med njegove najpomembnejše igralske dosežke spadajo vloge, ki jih je poleg vloge Sove, ustvaril v filmih: Balada o trobenti in oblaku (1961), Trst (1951), Tistega lepega dne (1962), Kala (1958), Svet na Kajžarju (1952), Tri zgodbe – Na valovih Mure (1955). Za svoje igralsko ustvarjanje je prejel dve Prešernovi nagradi.

Abstract/Sommario: Majda Potokar velja za eno najpomembnejših slovenskih igralk. Nastopila je v 23 celovečernih igranih filmih ter številnih televizijskih dramah in nadaljevankah. Na filmu je debitirala leta 1948 v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Med njene najpomembnejše igralske dosežke sodijo vloge, ki jih je ustvarila v filmih: Samorastniki (1963), Lažnivka (1965), Rdeče klasje (1970), To so gadi (1977), Ne joči, Peter (1964), Trije prispevki k slovenski blaznosti (1983).

Abstract/Sommario: Marijana Brecelj je v celovečernih, kratkih, študentskih in televizijskih filmih ustvarila širok spekter raznolikih vlog – od temperamentnih, duhovitih in energičnih do enigmatičnih, samozavestnih in utrujenih žensk –, ki so se zaradi prepričljivosti in naravnosti trdno vtisnile v naš spomin. Pred filmske kamere je prvič stopila kot najstnica v manjši vlogi turistke v kratkem avtorskem prvencu Matjaža Klopčiča Na sončni strani ceste (1959). Pojavila se je za kratek čas in nemudoma zaža ...; [Leggi tutto...] Marijana Brecelj je v celovečernih, kratkih, študentskih in televizijskih filmih ustvarila širok spekter raznolikih vlog – od temperamentnih, duhovitih in energičnih do enigmatičnih, samozavestnih in utrujenih žensk –, ki so se zaradi prepričljivosti in naravnosti trdno vtisnile v naš spomin. Pred filmske kamere je prvič stopila kot najstnica v manjši vlogi turistke v kratkem avtorskem prvencu Matjaža Klopčiča Na sončni strani ceste (1959). Pojavila se je za kratek čas in nemudoma zažarela v naravnosti in sproščenosti, ki ju je ohranila do današnjih dni. Njene zgodnje izkušnje pred kamero so nastale v okviru novega modernističnega filmskega gibanja, ki je v svoji eksperimentalni formi pometalo s filmskimi konvencijami. Nastopila je v petnajstih celovečercih, več kot petdesetih televizijskih igrah, številnih nadaljevankah, filmih študentov AGRFTV in petnajstih kratkih filmih. Za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije leta 2020 podelilo nagrado Marija Vera za življenjsko delo.

Abstract/Sommario: Milena Zupančič je z več kakor osemdesetimi filmskimi in televizijskimi vlogami verjetno najprepoznavnejši obraz slovenskega filma. Prvo vidnejšo vlogo je odigrala leta 1970 v filmu Oxygen Matjaža Klopčiča, kmalu zatem pa je posnela tudi že prvo glavno, Marijano v filmu Mrtva Ladja Rajka Ranfla. Film je bil moderen, nekoliko eksperimentalen in novovalovski, zato pri občinstvu ni postal velik hit, odkril pa je formulo, ki je bila v slovenskem filmu nadvse uspešna še mnogokrat kasneje: M ...; [Leggi tutto...] Milena Zupančič je z več kakor osemdesetimi filmskimi in televizijskimi vlogami verjetno najprepoznavnejši obraz slovenskega filma. Prvo vidnejšo vlogo je odigrala leta 1970 v filmu Oxygen Matjaža Klopčiča, kmalu zatem pa je posnela tudi že prvo glavno, Marijano v filmu Mrtva Ladja Rajka Ranfla. Film je bil moderen, nekoliko eksperimentalen in novovalovski, zato pri občinstvu ni postal velik hit, odkril pa je formulo, ki je bila v slovenskem filmu nadvse uspešna še mnogokrat kasneje: Mileno Zupančič in Radka Poliča v duetu. V Cvetje v jeseni je s svojo upodobitvijo Presečnikove Mete, kmečkega dekleta z velikimi sanjami in globokimi očmi, med občinstvom povzročila malone masovno histerijo in postala simbol hrepenenja.

Abstract/Sommario: Špela Rozin je edina slovenska poklicna filmska igralka. Na filmu je debitirala leta 1958 v kratkem filmu On in njegovi Mirka Groblerja, v celovečercu pa je prvič nastopila kot statistka leta 1959 (Dobri stari pianino). V svoji karieri, ki je neprekinjeno trajala od leta 1958 do leta 1991, je ustvarila 44 vlog v celovečernih filmih, od tega večino v tujih in koprodukcijskih filmih, v slovenskih celovečercih je nastopila le petkrat. Nastopala je tudi v televizijskih dramah in serijah. M ...; [Leggi tutto...] Špela Rozin je edina slovenska poklicna filmska igralka. Na filmu je debitirala leta 1958 v kratkem filmu On in njegovi Mirka Groblerja, v celovečercu pa je prvič nastopila kot statistka leta 1959 (Dobri stari pianino). V svoji karieri, ki je neprekinjeno trajala od leta 1958 do leta 1991, je ustvarila 44 vlog v celovečernih filmih, od tega večino v tujih in koprodukcijskih filmih, v slovenskih celovečercih je nastopila le petkrat. Nastopala je tudi v televizijskih dramah in serijah. Med njene največje igralske dosežke sodijo vloge, ki jih je ustvarila v filmih: Partizanske zgodbe: Vrnitev (1960), Nočni izlet (1961), Pesem (1961), Nenavadno dekle (1962), Varovanec (1966), Kako sta se ljubila Romeo in Julija (1966), Nemirni (1967), 19 deklet in en mornar (1971). Leta 2009 je po dolgem času ponovno stopila pred filmske kamere in sicer v vlogi Lidije v filmu Osebna prtljaga, za katero je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejela posebno nagrado za filmsko ustvarjanje.