Risultati ricerca

Abstract/Sommario: Abbas Kiarostami je že trideset let eden največjih cineastov svetovnega pomena. Po skromnem in potrpežljivem vajeništvu »na licu mesta«, ko je posnel številne pedagoške filme o iranskih otrocih in zanje, se je postopoma uveljavil kot velik avtor, in sicer že s prvimi dolgometražnimi filmi. Kiarostami je avtor v najčistejšem pomenu besede, brezkompromisno izraža svoj tenkočuten filozofski in politični odnos do sveta. Njegovo delo, tako kot vsako veliko delo, znova pretehtava temeljne za ...; [Leggi tutto...] Abbas Kiarostami je že trideset let eden največjih cineastov svetovnega pomena. Po skromnem in potrpežljivem vajeništvu »na licu mesta«, ko je posnel številne pedagoške filme o iranskih otrocih in zanje, se je postopoma uveljavil kot velik avtor, in sicer že s prvimi dolgometražnimi filmi. Kiarostami je avtor v najčistejšem pomenu besede, brezkompromisno izraža svoj tenkočuten filozofski in politični odnos do sveta. Njegovo delo, tako kot vsako veliko delo, znova pretehtava temeljne zahteve filmske umetnosti: zajemati iz sveta ali ga ustvarjati, se v njem izgubljati kot subjekt občutenj ali razumeti film kot vrtoglavi model istega sveta. Ta knjiga želi izkrčiti nekaj stez skozi njegovo delo, analizirati njegov ustvarjalski pristop (in najpomembnejše like njegovega opusa), podpreti svoja razmišljanja s številnimi posnetki zaslona in tako pomagati bralcu odkrivati novo ozemlje filmskega kontinenta, ki nosi ime Kiarostami.

Abstract/Sommario: Tisto, česar se naučimo, oblikuje naše zaloge znanja, kako se učimo, pa oblikuje naše mišljenje. Storilnost, vodilo tekmovalno naravnane družbe, je postala neizprosno merilo za vse. A enosmerna osredotočenost na tehnokratske učne cilje in nekritično ponavljanje iz konteksta iztrganih podatkov bosta morda zatrla prav tisto igrivo ustvarjalnost, ki bi nam lahko pomagala pri iskanju novih rešitev za ekonomsko, družbeno in politično krizo, s katero se soočamo. Skoraj vse tovrstne razprave ...; [Leggi tutto...] Tisto, česar se naučimo, oblikuje naše zaloge znanja, kako se učimo, pa oblikuje naše mišljenje. Storilnost, vodilo tekmovalno naravnane družbe, je postala neizprosno merilo za vse. A enosmerna osredotočenost na tehnokratske učne cilje in nekritično ponavljanje iz konteksta iztrganih podatkov bosta morda zatrla prav tisto igrivo ustvarjalnost, ki bi nam lahko pomagala pri iskanju novih rešitev za ekonomsko, družbeno in politično krizo, s katero se soočamo. Skoraj vse tovrstne razprave se osredotočajo na tiste oblike tekmovalnega izobraževanja, ki naj bi učencem zagotovile največji uspeh. Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.

Abstract/Sommario: Soseska Jaffe je talilni lonec različnih kultur in napetosti med judi, muslimani in kristjani. Občutljiv trinajstletnik Nasri in njegov starejši brat Omar živita v nenehnem strahu. Stric je ustrelil člana uglednega židovskega klana, zato njuni družini grozijo z maščevanjem in s smrtjo Mlad in naiven palestinski begunec Malek ilegalno dela v Izraelu, da bi plačal operacijo, ki bi rešila življenje njegovi materi. ... Usode osrednjih likov, ujetih v konfliktne razmere, kjer so sovražniki ...; [Leggi tutto...] Soseska Jaffe je talilni lonec različnih kultur in napetosti med judi, muslimani in kristjani. Občutljiv trinajstletnik Nasri in njegov starejši brat Omar živita v nenehnem strahu. Stric je ustrelil člana uglednega židovskega klana, zato njuni družini grozijo z maščevanjem in s smrtjo Mlad in naiven palestinski begunec Malek ilegalno dela v Izraelu, da bi plačal operacijo, ki bi rešila življenje njegovi materi. ... Usode osrednjih likov, ujetih v konfliktne razmere, kjer so sovražniki prisiljeni živeti kot sosedje, se prepletejo v silovitem in tragičnem trčenju, ki ponazori vso dramatičnost nasprotij med različnimi religijami, kulturami in političnimi prepričanji.

Abstract/Sommario: Zadnji film Agnes Varda – avtoportret, v katerem se spominja svojega dela. Ponovno srečanje s filmi, ki jih je posnela na svoji dolgi uspešni poti in Sandrine Bonnaire, glavno igralko v filmu Brez strehe in zakona. Pionirka francoskega novega vala v svojem zadnjem filmu razgrne zavese do zakulisja svojega ustvarjanja; svojo umetniško vizijo in zamisli ilustrira z izseki iz svojih del, ki jih niza asociativno, ne kronološko. Še kot mlada ženska se je odločila, da bo film izumila na novo ...; [Leggi tutto...] Zadnji film Agnes Varda – avtoportret, v katerem se spominja svojega dela. Ponovno srečanje s filmi, ki jih je posnela na svoji dolgi uspešni poti in Sandrine Bonnaire, glavno igralko v filmu Brez strehe in zakona. Pionirka francoskega novega vala v svojem zadnjem filmu razgrne zavese do zakulisja svojega ustvarjanja; svojo umetniško vizijo in zamisli ilustrira z izseki iz svojih del, ki jih niza asociativno, ne kronološko. Še kot mlada ženska se je odločila, da bo film izumila na novo; vedno – tudi v igranih filmih – je sledila svojemu občutku za dokumentarno in z vsakim filmom spremenila svoj slog. Čeprav je v začetku novega tisočletja analogno tehnologijo zamenjala za digitalno, je svet v svojih filmih še vedno upodabljala po svoje, nekonvencionalno.

Abstract/Sommario: Strip Ajdi iz Wajdušne pripoveduje zgodbe o svetu vilincev, škratov, ajdov in drugih strašnih prikazni, ki od nekdaj kolovratijo po okolici Ajdovščine. Tebe pa tam pričakuje dogodivščina AJDOVSKA SKRIVNOST, ki se zaključi s prav posebnim rimskim presenečenjem. Samo za pogumne!

Abstract/Sommario: Ko s tatuji prekrita Elise sreča bluegrass glasbenika Didiera, se med njima v trenutku vname ljubezen. Viharna in strastna romanca, ki se odigra na odru in za njim, ju povsem prevzame. A ko v njuno popolno družinsko življenje poseže nepričakovana tragedija, se par naenkrat znajde pred veliko preizkušnjo. Včasih ima ljubezen moč, da premaga vse, včasih pa ne.

Abstract/Sommario: Il documentario affronta il tema dell'emigrazione delle donne che dal Friuli, dal Carso e dall'Istria partirono per fare le balie o le governanti ad Alessandria d'Egitto.

Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, ...; [Leggi tutto...] Il documentario affronta il tema dell'emigrazione delle donne che dal Friuli, dal Carso e dall'Istria partirono per fare le balie o le governanti ad Alessandria d'Egitto.

Zgodba o aleksandrinkah je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične asimilacijske politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, od koder se niso vračali, dekleta in žene so odhajale v Egipt, največ v takrat bogato in kozmopolitsko Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom, dobesedno svoj, saj je bil ta največkrat odplačan prav z njihovim denarjem.